Nekaj sestankov, najbrž tudi en lušten photoshoot, prijateljevanje s tistimi, ki jih nisem videl že nekaj časa … vse to je v načrtu za ta teden v Londonu. Vendar, preden se podava z Lenčko v angleško prestolnico, sva zavila na jug. Pred približno petimi leti sva se potikala po tem koncu planeta in odkrila majhno vasico Rye v East Sussexu. Tokrat sva oba s fotoaparati in treba jo bo (vasico) in njeno okolico fino pofotkat :) Podrobnosti sledijo …
Hastings old fishermens part
Hastings - West hill
Hastings, view of the old town from West hill
Priznam, fotografija sama po sebi ni ne vem kaj, ima pa veliko dokumentarno vrednost. No, vsaj zame :) Posneta je bila danes popoldan v Mondu kjer je predaval, eden izmed mojih dveh fotografskih idolov, Joe McNally. Punce v skoku nisem osvetlil jaz, pač pa Joe, ki sem mu v pravem trenutku (temu se po domače reče sreča :) ukradel svetlobo/fleš.
Sicer pa velika hvala Joe-ju, ker je bil pripravljen pripotovati z avtom iz Muenchena (letalski zračni prostor je bil včeraj zaprt), hvala Reneju in Domnu, ki sta ga šla iskat v Nemčijo in seveda “last but not least” hvala Nikonu za nepozabni popoldan.
Ta tabla pa mora stati že veliko preveč let. Opazil sem jo na električnem transformatorju medtem, ko sem sprehajal mojo Doderi. Nisem mogel mimo, kar vabila je k temu, da jo ovekovečim :) Hope you like it too.
Tega pa že takooo dolgo nisem videl, da sem ga moral kar poslikat :)
In predvčerajšnjim se je prvič zgodilo, da nas je bilo na sestanku pet in samo eden na Windowsih. Vsi ostali se dnevno drogiramo z jabolki:)
In še ena anekdotica. Pred dobrim mesecem sem v Mariboru vodil IT konferenco. Vsaj polovica računalničarjev, ki nadzirajo sisteme in skrbijo za zaščito pred virusi v firmah uporablja kaj? Več kot polovica pa kateri telefon? Meni se je zdelo blazno zabavno :)
Zakaj sem šele zdaj prvič zakorakal v Benetke? Najbrž zato, ker se nama je vedno zdelo, da so Benetke tako blizu, da jih bova že kdaj takole mimogrede obiskala. In končno sva jih. Takole, mimogrede, za novo leto :)
No, kljub slabemu vremenu je ta čaroben kraj, na vse, ki smo pričakali novo leto (Lenčka, Dodi in Sašo), naredil poseben vtis. Kmalu jih spet obiščemo. Ampak takrat s škornji, foto-stativom in nagobčnikom (za Dodi sicer ni bilo težav le na vaporetto te spustijo le z nagobčnikom).
Saj se niti ne spomnim več koliko let je nazaj odkar sva se prvič srečala. Bilo je pa že kakšno desetletje nazaj. Takoj po tistem, ko se je vrnila iz neverjetne poti. Takrat smo vsi Slovenci izvedeli, da je utrgana. Da zanjo ni omejitev, ne naključij. Če pa ji kdo stopi na pot se ga loti. In to s tako silo, da ga zbije na tla. Verbalno, seveda :)
Verjamem, da ji kdaj tudi ne uspe vse tako kot si zamisli, čeprav človek ob njej nima nikoli takšnega občutka. Pa vendar ne more biti vse tako. Ne more se cel svet vrteti točno tako kot si ona zamisli. Je pa ena izmed tistih žensk, ki ima zagotovo največji vpliv na to kako se bo svet obrnil:)
Ali pa ima morda celo kakšna posebna znanja o tem kako za hudiča lahko cel svet, vsa naša življenja, zavrti tako, da ji uspe kar si zabije v glavo.
In danes je tak dan. Dan, ko se vse sile združijo ponovno tako kot si je pred časom zamislila. Danes, ko bo v Cankarjevem domu!? Pazi, v CANKARJU!!! odprla fotografsko razstavo. Takole mimogrede pa bo razstavo otvorila sestra dalaljlame.
Bravo Benka. Pulkotova je definitivno človek iz katerega bi bilo treba, kot vampir, izsrkati vso to njeno energijo in trmo:) Legenda si!
Skratka. Oglejte si razstavo!
PS: Se vidimo zvečer.
