… je težko bit’ zbran,
je lahko bit’ zaspan,
se glava sprašuje: “kam šel je delovni elan” :)

Zakaj sem šele zdaj prvič zakorakal v Benetke? Najbrž zato, ker se nama je vedno zdelo, da so Benetke tako blizu, da jih bova že kdaj takole mimogrede obiskala. In končno sva jih. Takole, mimogrede, za novo leto :)

No, kljub slabemu vremenu je ta čaroben kraj, na vse, ki smo pričakali novo leto (Lenčka, Dodi in Sašo), naredil poseben vtis. Kmalu jih spet obiščemo. Ampak takrat s škornji, foto-stativom in nagobčnikom (za Dodi sicer ni bilo težav le na vaporetto te spustijo le z nagobčnikom).

Z Lenčko sva letos dva tedna uživala na grški Kreti. Na pozno popoldanski poti po gorah sva ujela tole čudovito sceno. Čreda se, po celodnevni prosti pašnji, vrača domov.

Še bolj kot ovce in kozli pa so zanimivi “moderni pastirji”, ki se pripeljejo z ogromnimi tovornjaki in potem čakajo, da čreda oddrvi proti postelji. V tem predelu Krete imajo vsi ogromne in popolnoma nove terence. Videti je možno vse od Forda do Toyote in vmes. Zanimivo, očitno so pridobili kar veliko EU sredstev za ohranjanje živinoreje. Pa so sredstva pretopili v fine avtomobile za po gorah :)

Nekako takole je moje počutje čez novoletne dni ujela Lenčka medtem, ko sva čakala na kosilce v najini priljubljeni konobi v Fažani.