Priznam, fotografija sama po sebi ni ne vem kaj, ima pa veliko dokumentarno vrednost. No, vsaj zame :) Posneta je bila danes popoldan v Mondu kjer je predaval, eden izmed mojih dveh fotografskih idolov, Joe McNally. Punce v skoku nisem osvetlil jaz, pač pa Joe, ki sem mu v pravem trenutku (temu se po domače reče sreča :) ukradel svetlobo/fleš.
Sicer pa velika hvala Joe-ju, ker je bil pripravljen pripotovati z avtom iz Muenchena (letalski zračni prostor je bil včeraj zaprt), hvala Reneju in Domnu, ki sta ga šla iskat v Nemčijo in seveda “last but not least” hvala Nikonu za nepozabni popoldan.
Saj se niti ne spomnim več koliko let je nazaj odkar sva se prvič srečala. Bilo je pa že kakšno desetletje nazaj. Takoj po tistem, ko se je vrnila iz neverjetne poti. Takrat smo vsi Slovenci izvedeli, da je utrgana. Da zanjo ni omejitev, ne naključij. Če pa ji kdo stopi na pot se ga loti. In to s tako silo, da ga zbije na tla. Verbalno, seveda :)
Verjamem, da ji kdaj tudi ne uspe vse tako kot si zamisli, čeprav človek ob njej nima nikoli takšnega občutka. Pa vendar ne more biti vse tako. Ne more se cel svet vrteti točno tako kot si ona zamisli. Je pa ena izmed tistih žensk, ki ima zagotovo največji vpliv na to kako se bo svet obrnil:)
Ali pa ima morda celo kakšna posebna znanja o tem kako za hudiča lahko cel svet, vsa naša življenja, zavrti tako, da ji uspe kar si zabije v glavo.
In danes je tak dan. Dan, ko se vse sile združijo ponovno tako kot si je pred časom zamislila. Danes, ko bo v Cankarjevem domu!? Pazi, v CANKARJU!!! odprla fotografsko razstavo. Takole mimogrede pa bo razstavo otvorila sestra dalaljlame.
Bravo Benka. Pulkotova je definitivno človek iz katerega bi bilo treba, kot vampir, izsrkati vso to njeno energijo in trmo:) Legenda si!
Skratka. Oglejte si razstavo!
PS: Se vidimo zvečer.
Zelo zanimiv poziv je Lenny Kravitz objavil pred približno tremi urami, torej danes zjutraj na njegovem Twitterju:”Good morning Slovenia. My voice is feeling a little better. Hopefully its 100% by tonight….”
Vprašanje, ki se poraja je seveda, ali fant sploh ve, da je bil koncert ŽE ODPOVEDAN?
ČETRTEK (21:13) Vesel sem, ker je včeraj Žigi na predstavitvi nove knjige uspelo do konca napolniti lokal, v katerem je predstavljal že drugo knjigo Lina in gusarjev, Poločna zajeda. Presenečenje je popolnoma uspelo. Očitno me ni niti v sanjah pričakoval. Ne v Ljubljani. Stisk roke, objem, pogled v oči in posvetilo v prvo in drugo knjigo.
Uspešen včerajšnji dan je rahlo pokvarilo nepotrebno lisičenje mojega “folksvagna” na Novem trgu. Hvala Zoki. V želji po hitrem parkiranju sem se tako razveselil avtomobila, ki je tik pred mano zapuščal parkirni prostor, da sem spregledal na novo postavljene table, ki dovoljujejo parkiranje le stanovalcem.
Slabo označeno, definitivno. “Pred kakšnim tednom so spremenili režim” se mi je, sicer prijazno, rahlo nasmihal uslužbenec na blagajni na Mačkovi 1. Še zdaj mi ni čisto jasno, zakaj se je treba za plačilo kazni sprehodit peš do blagajne na drugem koncu stare Ljubljane.
Očitno je tehnično popolnoma nemogoče, da bi kam poklical in plačal na mestu zločina, medtem ko bi mi odstranjevali rumeno lisičjo spako, ki je zrasla na levem sprednjem kolesu :)
NADALJEVANJE PA V NOVI LADY prihodnji teden.
