Pred dnevi sem z nočne omarice spet vzel knjigo Leto v Provansi (Peter Mayle) in naslednji dan Lenčki že težil, da bi šla za novo leto nekam v Luberon. Ne morem si pomagati. Moje sanje so, da bi nekoč morda pa le lahko živel na tem čudovitem koščku planeta polnem najlepših barv, z okusom po olivah, siru in pršutu ter romantičnem vonju po sivki. Ahhhhh… Človek postane odvisen. In jaz sem že zasvojen ;)
